Dinaricum | Delavnica o prihodnosti upravljanja z ogroženimipopulacijami evrazijskega risa v Evropi
14962
portfolio_page-template-default,single,single-portfolio_page,postid-14962,ajax_fade,page_not_loaded,,show_loading_animation,wpb-js-composer js-comp-ver-4.5.2,vc_responsive
 

Delavnica o prihodnosti upravljanja z ogroženimi
populacijami evrazijskega risa v Evropi

dinaris_logo_png

Zaradi drastičnega upada v populaciji risa v Sloveniji in nekaterih drugih evropskih državah, smo se v društvu Dinaricum v sodelovanju s partnerji odločili, da organiziramo Delavnico o prihodnosti upravljanja z ogroženimi populacijami evrazijskega risa v Evropi (uradni naslov: ”Workshop on future management of threatened Eurasian lynx populations in Europe”). Delavnica bo potekala od 3. do 5. februarja 2010 v Sloveniji (Poljče pri Begunjah na Gorenjskem) in bo namenjena predvsem strokovnjakom. Udeležbo so že je potrdil vsi najpomembnejši raziskovalci in strokovnjaki za to vrsto iz Evrope, prisoten pa bo tudi eden izmed vodilnih svetovnih genetikov iz ZDA.

Predstavitev problematike:

Evrazijski ris (Lynx lynx) je poleg volka glavni plenilec velikih rastlinojedcev v Evropi in kot tak ključna vrsta v evropskih gozdnih ekosistemih. Varujejo ga številni mednarodni predpisi, med drugim je tudi na Dodatku II in IV Habitatne direktive Evropske Unije in kot takšen uvrščen med strogo zavarovane vrste. V Sloveniji je ris zaradi delovanja človeka izumrl v začetku 20. stoletja. Leta 1973 je bil ponovno naseljen, ko so iz Slovaške (karpatska populacija) pripeljali 3 pare. Naselitev je bila uspešna in iz teh šestih osebkov se je razvila dinarska populacija evrazijskega risa, ki je danes razširjena v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni, posamezni osebki pa živijo tudi v Italiji in Avstriji. Število risov v Sloveniji se je povečevalo približno do sredine devetdesetih let. Zatem je populacija začela najprej stagnirati in kasneje drastično upadati. Glede na razpoložljive podatke lahko sklepamo, da število risov še vedno upada in da danes v Sloveniji živi le še okoli 20 – 40 odraslih risov. Podoben upad je bil zabeležen tudi na Hrvaškem.

Eden izmed glavnih vzrokov, ki so pripeljali do drastičnega upada v zadnjih 15 letih je verjetno tudi parjenje v sorodstvu (poleg ilegalnega odstrela, fragmentacije prostora in sprememb v plenski bazi). Zaradi tega je že večkrat prišlo do ideje o dodatni naselitvi risov, ki bi zmanjšala učinke parjenja v sorodstvu. Umetne naselitve velikih zveri so pogosto kontroverzna tema, v našem primeru pa je zadeva še toliko manj preprosta, ker gre za populacijo, ki si jo Slovenija deli s sosednjimi državami in zaradi potencialnih posledic, ki bi jih dodatne naselitve lahko imele za avtohtono populacijo balkanskega risa. Zaradi mednarodnih razsežnosti in pomena za ohranjanje evrazijskega risa na evropskem nivoju, je potrebno pred sprejetjem odločitve o potencialnih dodatnih naselitvah in podrobnosti le-teh (npr. koliko živali pripeljati, iz katere populacije, kam jih izpustiti) treba doseči širši mednarodni konsenz. V tam namen organiziramo delavnico, na kateri bomo analizirali možne ukrepe v upravljanju z ogroženimi populacijami risov v prihodnosti. Ker se s podobnimi problemi soočajo tudi druge populacije evrazijskega risa v Evropi, pričakujemo, da bo imelo srečanje tudi širši evropski pomen.

Namen delavnice:

Na enem mestu zbrati najpomembnejše strokovnjake za evrazijskega risa in priti do konsenza o najprimernejših akcijah in načinu upravljanja, ki bi zagotovil dolgoročen obstoj dinarske populacije risa ter drugih ogroženih populacij evrazijskega risa v Evropi.

Glavni cilji delavnice bodo:

  • izmenjava izkušenj pri upravljanju z risom iz različnih držav
  • opredelitev in analiza največjih problemov, ki ogrožajo rise, ter možnih rešitev
  • izdelava priporočil in smernic za bodoče upravljanje z risom za upravljavce

Opis delavnice:

3.-5. februarja 2010 bomo organizirali tridnevno delavnico, na kateri bodo prisotni najvidnejši raziskovalci in strokovnjaki za evrazijskega risa iz Evrope (zanimanje in pripravljenost na sodelovanje so med drugim že potrdili strokovnjaki in raziskovalci iz Švice, Norveške, Poljske, Italije, Avstrije in Hrvaške) ter eden vodilnih svetovnih genetikov – specialist za problematiko parjenja v sorodstvu (dr. Lisette Waits iz Združenih držav Amerike). V okviru delavnice bodo potekala predavanja in diskusije o ogroženih populacijah risa v Evropi s posebnim poudarkom na dinarski populaciji. Analizirali bomo različne možne scenarije upravljanja s to populacijo in pripravili priporočila upravljanja za upravljavce ter vladne in nevladne organizacije.

V okviru projekta bo potekalo tudi informiranje javnosti o trenutnem kritičnem stanju populacije in rezultatih srečanja. Pripravili bomo prispevke za lokalne in državne medije – časopise, revije, radio, televizijo in spletne strani. Organizirali bomo tudi novinarsko konferenco.

Delavnica se bo začela s krajšimi predavanji, ki bodo udeležencem nudile dodatne informacije za učinkovitejše sodelovanje na delavnici. Predvidene teme predavanj vključujejo: zgodovino in osnovne ekološke značilnosti dinarske populacije evrazijskega risa, odnos javnosti do ohranjanja risov v Sloveniji in na Hrvaškem, genetske značilnosti dinarske in balkanske populacije risov.

Glavni del delavnice bo predstavljala diskusija o obetih dinarske populacije risov. Ta bo vključevala analizo različnih možnosti in rešitev za ohranitev populacije. Zadnji dan delavnice bo rezerviran za izdelavo konkretnih akcij in priporočil za vlade držav, ki si delijo populacijo, raziskovalce in delo nevladnih organizacij.

Po delavnici bomo pripravili natančno poročilo srečanja s priporočili in potrebnimi konkretnimi akcijami.

Rezultati delavnice (izjava za javnost)

Organizatorji delavnice:

Kontaktni osebi:

Sofinancer delavnice:

  • Ameriško veleposlaništvo v Sloveniji

This project was funded, in part, through a U.S. Embassy grant. The opinion, findings, and conclusions or recommendations expressed herein are those of the Authors and do not necessarily reflect those of the Department of State.

DinaRis

Project

Izobraževalni projekt VELIKE ZVERI

Projekt