Dinarsko gorstvo
Dinaridi so mlado nagubano gorstvo zahodnega Balkanskega polotoka, ki poteka od Tolminskega, kjer meji na Alpe, vzdolž Jadranskega morja in se vleče vse do Prokletij na Kosovem in v Albaniji.
Severni Dinaridi so veliko, strnjeno območje ohranjene narave izjemne naravovarstvene vrednosti. Širše območje notranjskega Snežnika skupaj z Gorskim Kotarjem na Hrvaškem tvori največji strnjen gozdni kompleks v srednji Evropi. Večino območja pokrivajo jelovo bukovi gozdovi (Omphalodo-Fagetum), v katerih prevladujejo štiri drevesne vrste, bukev (Fagus sylvatica), jelka (Abies alba), smreka (Picea abies) in gorski javor (Acer pseudoplatanus).V času pleistocenskih ohladitev so se v Dinaridih oblikovala ledenodobna zatočišča, ki so v času ledenih dob številnim rastlinskim in živalskim vrstam predstavljala zatočišča in jim omogočila preživetje. Pri tem je bila ključna smer gubanja gorstva, ki pri Dinaridih poteka v v smeri SZ – JV. To je živalim in rastlinam v času širjenja ledenega pokrova, za razliko od Alp, ki so nagubane v smeri Z – V, v poledenitvah in poledenitvenih sunkih (glaciali, stadiali) omogočalo umikanje prosti jugu in ponovno vračanje proti severu ob otoplitvah (interglaciali, interstadiali). Topla ledenodobna zatočišča (refugiji) pa so hkrati delovala kot mikroklimatski otoki, od koder so se po otoplitvah vrste lahko hitro širile v okoliški prostor. V času ohladitev so omogočala preživetje vrst, hkrati pa je v njih potekal pospešen razvoj novih vrst in podvrst ter nastanek ene od vročih točk biodiverzitete v Evropi.
Zaradi nedostopnosti terena, redke poseljenosti in neprimernosti za kmetovanje je bil vpliv človeka na tem območju relativno majhen. Obsežni gozdovi, ki brez vidne razmejitve prečkajo državno mejo, so se tako ohranili in še danes nudijo zatočišče številnim evropsko pomembnim ogroženim živalskim in rastlinskim vrstam, od katerih mnogih ne najdemo nikjer drugje (endemne vrste ali endemiti).
To je eno redko evropskih območij, kjer sobivajo tri evropske velike zveri – evrazijski ris (Lynx lynx), volk (Canis lupus) in rjavi medved (Ursus arctos). V zadnjih letih pa redno beležimo tudi prisotnost šakala (Canis aureus).
Od malih zveri na območju živijo lisica (Vulpes vulpes), divja mačka (Felis silvestris), vidra (Lutra lutra), hermelin (Mustela erminea), mala podlasica (Mustela nivalis), dihur (Mustela putorius), kuna zlatica (Martes martes), kuna belica (Martes foina) in jazbec (Meles meles).
V dinarskih gozdovih je mogoče opaziti tudi nekatere redke vrste ptic, kot sta belohrbti detel (Dendrocopos leucotos) in mali muhar (Fiscedula parva). Večji del slovenskega območja Dinaridov je vključenega v Natura 2000 omrežje (glej sliko) s pomembnimi vrstami, kot so širokouhi netopir (Barbastella barbastellus), koconogi čuk (Aegolius funereus), gozdni jereb (Bonasa bonasia), pivka (Picus canus), črtasti medvedek (Callimorpha quadripunctaria), alpski kozliček (Rosalia alpina) ter številne endemne vrste podzemne favne, ki je ena najbogatejših na svetu.
Več o posameznih vrstah, ki živijo na območju Dinarskega gorstva si lahko preberete na spodnjih povezavah:
