Dinaricum | Pomen velikih zveri na območju Menišije
14606
portfolio_page-template-default,single,single-portfolio_page,postid-14606,ajax_fade,page_not_loaded,,show_loading_animation,wpb-js-composer js-comp-ver-4.5.2,vc_responsive

Pomen velikih zveri na območju Menišije

(c) Miha Krofel

Projekt je v okviru komunikacijskih projektov v podporo ciljem Nature 2000 pripravilo Društvo Dinaricum v sodelovanju z Oddelkom za biologijo Biotehniške fakultete.

V okviru projekta smo izvedli 5 predavanj ter natisnili 500 plakatov in 3000 izvodov zgibanke o velikih zvereh na Menišiji. Izvedbo projekta sta omogočila Ministrstvo za okolje in prostor ter Občina Vrhnika.

 

Kje je Menišija?

Menišija obsega planotast svet, ki se dviga nad Ljubljanskim barjem in predstavlja severni rob Dinarskega gorstva. Leži med naselji Borovnica, Vrhnika, Logatec in Cerknica.

Večina območja leži na kraškem terenu z razgibanim reliefom, ki ga pokrivajo značilni dinarski jelovo-bukovi gozdovi. Ohranjen gozd na Menišiji daje zavetje veliko živalskim in rastlinskim vrstam, kar omogoča obstoj številnih medvrstnih povezav in pestrih prehranjevalnih spletov,

Gozdovi na Menišiji nudijo primeren življenski prostor za vse naše vrste velikih zveri – risa, volka in medveda – in so zato pomembni z vidika varstva narave v evropskem merilu, saj so velike zveri krovne vrste pri ohranjanju biodiverzitete. Poleg njih tukaj živijo še nekatere druge evropsko ogrožene živalske vrste, kot npr. triprsti detel, velika uharica, planinski močerad in hrošč bukov kozliček. S tem ko zavarujemo življenjski prostor velikih zveri, ki za življenje potrebujejo velike površine, zaščitimo tudi številne druge vrste, ki živijo v podobnih habitatih.

Območje Menišije je bilo skupaj s Krimskim hribovjem uvrščeno tudi na seznam Natura 2000 območij, ki predstavljajo vseevropsko ekološko mrežo varovanih območij.

Ris

Evrazijski ris (Lynx lynx) je največji predstavnik družine mačk v Evropi. V višino meri v plečih okoli 65 cm, težak pa je v povprečju 20 kg. Najlažje ga prepoznamo po znaèilnih čopkih na koncu ušes in kratkem repu.

Ris živi samotarsko in ima močno izraženo teritorialno vedenje. Njegov teritorij obsega obièajno okoli 200 kv. km površine. Pri nas lovi predvsem parkljarje (srnjad, jelenjad, gamse), pomemben delež v prehrani pa predstavljajo tudi polhi. Kot plenilec opravlja pomembno vlogo pri regulaciji številčnosti divjadi, njenem vedenju in naravni selekciji. Človeka ris ne napada.

Risi na Menišiji

Risi živijo na območju Menišije že od zadnje ledene dobe. V začetku 20. stoletja so sicer izumrli, vendar so jih nato ponovno naselili leta 1973. Raziskave kažejo, da je na Menišiji trenutno prisotna le ena samica. Njen teritorij poleg Menišije obsega tudi območje Logaške planote in Rakitne, vse od Iške do avtoceste Vrhnika-Unec.

Volk

Volka (Canis lupus) uvrščamo v družino psov. V povprečju meri v višino 70 cm in tehta 30 kg. Barva kožuha je precej spremenljiva, pri naših volkovih prevladujejo sivi in rumenkasto rjavi toni.

Volkovi živijo v tropu, ki ga vodita dominanten samec in dominantna samica. Ostali člani tropa so praviloma njuni potomci. Trop svoj teritorij, ki meri okoli 250 kv. km, odločno brani pred pripadniki drugih tropov. Volkovi so zelo prilagodljivi in eni pomembnejših plenilcev med sesalci. Njihov glavni plen je jelenjad, lovijo pa tudi srnjad, divje prašiče, zajce in glodalce. Človeku niso nevarni.

Volkovi na Menišiji

Volkovi so živeli v gozdovih Menišije že pred prihodom človeka in verjetno od tu niso izginili niti v času, ko je bilo preganjanje volkov največje. Danes je območje Menišije del teritorija tropa 3-4 volkov, ki pokriva še območje Logaške planote in del Krimskega hribovja. Očitno pa redno prehajajo tudi preko avtoceste Vrhnika-Unec.

Medved

Rjavi medved (Ursus arctos) je naša največja zver. Samice tehtajo okoli 100 kg, samci pa 150 kg. Nekateri lahko presežejo tudi maso 300 kg.

Medvedi so samotarji, vendar se za razliko od volkov in risov domači okoliši medvedov prekrivajo tudi pri osebkih istega spola. Življenjski prostor posameznega medveda običajno meri med 100 in 300 km kvadratnih. Večina medvedov del zime preživi v brlogu ali pa si naredi gnezdo v gosti vegetaciji. Vendar pri tem ne gre za pravo zimsko spanje, kot ga poznamo npr. pri polhu ali svizcu.

Medvedi so vsejedi. Večino prehrane predstavlja rastlinski material, npr. žir, čemaž in sadje. Zato imajo pomembno vlogo pri raznašanju semen z iztrebki. Prehranjujejo se tudi z nevretenčarji (npr. mravljami in osami) ter mrhovino.

Medvedi na Menišiji

Menišija predstavlja del domačega okoliša več medvedov, vendar točno število medvedov, ki se pojavljajo na tem območju, ni znano.

Vodja projekta: Miha Krofel

Trajanje projekta: oktober 2006 – december 2006

Publikacije izdane v okviru projekta:

Ohranitev koconogih kur

Projekt

DinaRis

Projekt
  • English