Študija, v kateri so sodelovali tudi slovenski raziskovalci: Ograje na mejah velika grožnja za prostoživeče vrste

Luč dneva je ugledal prispevek strokovnjakov v soavtorstvu (Linnell in sodelavci, 2016), ki obravnava vpliv postavitve ograj na političnih mejah. Raziskovalci so pod drobnogled vzeli Evroazijo in vpliv ograj na različne prostoživeče vrste, s primeri iz Evrope (Slovenija – medved, ris, volk) in Azije (Mongolija – konji). Dotaknejo se tudi pravnih vidikov postavljanja ograj in naštejejo več mednarodnih dokumentov, ki njihovo postavitev otežujejo ali onemogočajo.

Raziskovalci ugotavljajo, da je v srednji in zahodni Evropi še nekaj prostora za prostoživeče živali, situacija v vzhodni Evropi in osrednji Aziji pa se hitro spreminja – slabša. Vedno več je ograj, ki onemogočajo prosto gibanje celemu nizu živalskih vrst.

Na sliki je z rdečo označeni predeli, kjer je prehajanje meje omejeno. Preučijo tudi možnosti, kako omiliti vpliv ograj na prostoživeče živali. Nenazadnje izpostavljajo problem premajhnega vključevanja strokovnjakov naravovarstvenikov pri reševanju tovrstne problematike in potrebo po krepitvi dialoga med znanostjo in politiko ter nujnost medsektorskega sodelovanja.

Naslovna fotografija: Linell in sodelavci, 2016.