Dinaricum | Izlet na izliv Soče – Isola della Cona
15319
post-template-default,single,single-post,postid-15319,single-format-standard,ajax_fade,page_not_loaded,,show_loading_animation,wpb-js-composer js-comp-ver-4.5.2,vc_responsive

Izlet na izliv Soče – Isola della Cona

Izlet na izliv Soče – Isola della Cona

Konec marca smo se odpravili na izlet na izliv reke Soče. Rezervat se nahaja na vzhodnem delu dežele Furlanije – Julijske krajine in obsega območje 2.338 ha, polovica katerega je na morju. Predstavlja najbolj severno mokrišče Sredozemskega morja. Rezervat slovi po bogati in raznoliki naravi in je pravi biser za ljubitelje narave in fotografije.

Z živalskega vidika, izstopa izjemno bogastvo tega področja. Ribe, dvoživke, plazilci, sesalci … a predvsem ptice so po številu in raznolikosti vrst tiste, ki predstavljajo eno največjih tamkajšnjih naravnih znamenitosti. Na tem območju je bilo namreč izmed skupno 500 vrst, ki jih sicer lahko vidimo v celotni Italiji, opaženih kar 317 vrst. Mnoge so selivke, približno 100 pa jih gnezdi prav na tem območju. Veliko različnih vrst je mogoče opazovati v aprilu, ko je bilo popisanih kar 180 vrst. Sicer pa so ptice najštevilčnejše v novembru, ko so našteli tudi več kot 50.000 osebkov.

Veliko različnih vrst je mogoče opazovati v aprilu, ko je bilo popisanih kar 180 vrst. Sicer pa so ptice najštevilčnejše v novembru, ko so našteli tudi več kot 50.000 osebkov.

Tako smo se v enem od marčevskih vikendov osredotočili na slednje. Res smo se že veselili tega izleta, saj smo ga enkrat zaradi dežja že odpovedali. Kot nalašč pa tudi tokrat napoved ni bila najboljša! Ampak mi se ne damo! In smo šli … Z dalnjnogledi okoli vratu smo se podali na potep po otoku Kona. Marko nas je vodil po parku in nam sproti razkrival njegove zanimivosti. Srečali smo tudi prelepe kamarške konje, ki se prosto pasejo v rezervatu. Pozno popoldan smo se odpravili pogledat še plamence, ki so sredi travnika kot naročeno čakali na nas in izvedli pravo predstavo, ko so vzleteli in se čez nekaj minut vrnili nazaj na travnik. Dolenjskega čipsa za malico nam seveda ni zmanjkalo, za večerjo pa nas je čakal odličen golaž. Na naših izletih pa res ni bojazni, da bi bili lačni! Zvečer so nas k spancu pospremile regljajoče žabe, ki so se veselile rahlega dežja. Naslednji dan pa smo se odpravili še na krajši potep po rezervatu in v Valle Cavanata (slano mokrišče v bivši ribogojnici), nato pa smo jo pred dežjem ucvrli na varno v eno od osmic, kjer nas je čakla prava pojedina. Ah, ja … Kljub temu, da smo se domov vrnili v poznih večernih urah, se je tudi ta vikend vse prehitro končal 😉