Dinaricum | 22. marec – Svetovni dan voda
17048
post-template-default,single,single-post,postid-17048,single-format-standard,ajax_fade,page_not_loaded,,show_loading_animation,wpb-js-composer js-comp-ver-4.5.2,vc_responsive

22. marec – Svetovni dan voda

22. marec – Svetovni dan voda

Tekoče vode – njihovo ekološko stanje odraža naše delovanje

Tekoče vode so edinstveni ekosistemi, ki so kljub določeni stabilnosti zelo občutljivi na spremembe v okolju. Človek s svojim delovanjem, bodisi z gradnjo vodnih objektov, jezov, odvzemi vode, utrjevanjem in betoniranjem struge, z odstranjevanjem obrežne vegetacije ali pa s kmetijsko in urbano rabo v prispevnih območjih, spreminja procese ob in neposredno v tekočih vodah. Vse to se odraža na kakovosti zgradbe in delovanja ekosistemov tekočih voda, ki se slabša mnogo hitreje kot pri kopenskih ekosistemih zaradi odvisnosti ljudi od vode in njene nesmotrne rabe. Zaradi prekomernega izkoriščanja, številnih in vse bolj intenzivnih človeških vplivov so tekoče vode postali najbolj spremenjeni in obremenjeni ekosistemi na svetu!

 

Kaj je ekološko stanje in kako ga vrednotimo?

Z ekološkim stanjem ocenjujemo kakovost zgradbe in delovanja vodnih ekosistemov. Po Vodni direktivi (UL EU, 2000), ki smo jo leta 2002 z Zakonom o vodah prenesli v slovenski pravni red, smo ekološko stanje začeli vrednotiti z vodnimi organizmi, fizikalno-kemijske razmere in hidromorfološke značilnosti pa upoštevamo kot podporo.

Zakaj? Vodni organizmi so močno občutljivi na spremembe v vodnem okolju, še posebej na tiste, ki jih nekontrolirano povzroča človek. Zaradi svoje občutljivosti na spremembe so odlični pokazatelji (bioindikatorji) ekološkega stanja vodotokov. Skupine vodnih organizmov ali biološki elementi kakovosti, kot jih tudi imenujemo, s katerimi vrednotimo ekološko stanje rek v Sloveniji so: bentoški nevretenčarji, fitobentos in makrofiti, ribe. Zakaj toliko skupin? Te skupine vodnih organizmov so različno občutljive na različne tipe obremenitev oz. človeških vplivov (obremenitev z organskimi snovmi, bogatenje s hranili, hidromorfološke spremembe, zakisljevanje, vpliv toksičnih snovi idr.), zato je tudi bolj verjetno, da bomo spremembe v tekočih vodah zaznali in tako lahko pravočasno ukrepali. Tako z bentoškimi nevretenčarji ugotavljamo obremenjenost voda z organskimi snovmi in hidromorfološko spremenjenost/splošno degradiranost tekočih voda, medtem ko fitobentos in makrofiti odražajo obremenjenost s hranili (trofičnost) in hkrati tudi spremenjenost hidromorfoloških značilnosti rek, ribe pa predvsem splošno degradiranost rek. Poleg vodnih organizmov, fizikalno-kemijske razmer in hidromorfološke značilnosti, kakovost vodnega okolja odraža tudi prisotnost oz. koncentracija posebnih onesnaževal, t.j. pesticidov, herbicidov in drugih anorganskih snovi. Kar spomnimo se onesnaženja Krupe s PCB-ji, hudo nevarnimi kancerogenimi snovmi, z osemdesetih let in ti so še vedno tam. Pod vprašanjem je bila pitna voda za tamkajšnje prebivalce. Neokrnjenost tega izvira je še vedno le navidezna!

 

Kakšno je ekološko stanje naših rek in kje so največje težave?

Ocena ekološkega stanja rek, ki so jo pripravili na Agenciji Republike Slovenije za okolje za drugi Načrt upravljanja voda, kaže da 60 odstotkov rek dosega dobro oz. boljše ekološko stanje. Kot glavno obremenitev, zaradi katere nekatere reke ne dosegajo dobrega ekološkega stanja, so prepoznali hidromorfološko spremenjenost in splošno degradiranost. Ugotovili so, da se glede na pretekle ocene izboljšuje stanje saprobnosti, to je obremenjenosti z organskimi snovmi. Cilj vodne direktive je doseganje vsaj dobrega ekološkega stanja, zato je ključno da za tiste reke, ki ne dosegajo dobrega ekološkega stanja, pripravimo primerne ukrepe za izboljšanje stanja. Poleg teh ukrepov so pomembni tudi tisti, s katerimi bomo preprečili nadaljnje slabšanje stanja vodnih ekosistemov ter varovali vodno okolje.

 

Kateri so največji izzivi v prihodnje in kako se z njimi spopasti?

Da je doseganje dobrega ekološkega stanja tekočih voda primarni cilj Vodne direktive, vemo. Vendar tega cilja nismo dosegli povsod. Kako ta cilj doseči? Za doseganje tega cilja je nujno zmanjšanje obremenitev tekočih voda, tako intenzitete kot števila obremenitev! Le na ta način bomo lahko zagotovili trajnostno rabo voda, v količinskem, predvsem pa kakovostnem smislu, za nas in naše zanamce. Zavedanje, da je kakovost površinskih voda močno povezana s kakovostjo pitne vode, je še vedno premajhno. Kaj bomo storili, ko te več ne bomo imeli? Najverjetneje je to tisti velik izziv, kajti šele ko se bomo tega zavedali, bomo z vodo ravnali bolj smotrno in spoštljivo.

Več  o stanju voda v Sloveniji v prispevku 24ur, o spremljanju kvalitete voda pa na spletni strani ARSO.

Pripravili: dr. Mojca Hrovat in Maja Sever