Dinaricum | Dinaricum predavanje: Rok Rozman o problematiki zajezovanja rek
17020
post-template-default,single,single-post,postid-17020,single-format-standard,ajax_fade,page_not_loaded,,show_loading_animation,wpb-js-composer js-comp-ver-4.5.2,vc_responsive

Dinaricum predavanje: Rok Rozman o problematiki zajezovanja rek

Dinaricum predavanje: Rok Rozman o problematiki zajezovanja rek

V seriji izobraževalnih dogodkov, ki jih redno organizira društvo Dinaricum, smo prejšnjo sredo,  9.3.2016, povabili, da nam svoje delo in poslanstvo predstavi bivši olimpijski veslač in današnji naravovarstvenik, Rok Rozman.

Rok se je v zadnjem letu popolnoma posvetil aktivnemu osveščanju javnosti o mitih in realnostih zajezovanja rek. Pereča naravovarstvena tematika je v današnjem času aktualna po celem svetu, od Peruja do Tasmanije, Amerike in konec koncev Balkana. V poljudnem predavanju, ki je temeljilo na znanstvenih dejstvih, je Rok kopici študentov, akademikom in ostalim ljubiteljem neokrnjene narave, jasno obrazložil, da je zajezovanje rek povzroči kompleksne posledice v naravi, tako neposredne kot posredne. Slišali smo, zakaj do pospešene gradnje jezov prihaja, kdo skrbi za načrtovanje in financiranje teh projektov in zakaj zajezene reke negativno vplivajo tudi na socialne in družbene razmere. Kljub predstavljenim dejstvom in grozljivim shemam, ki ponazarjajo potencialno prihodnost naših, Balkanskih, rek, pa smo na koncu slišali tudi nekaj optimističnih, spodbudnih zgodb. O Avstralcu, ki je pomagal Perujskemu ljudstvu preprečiti zajezitev glavnega pritoka Amazonke in o Slovenki Anki Tasmanki, ki je kot otrok cvetja odigrala ključno vlogo pri uspešnih nasprotovanjih Tasmancev do uničevanja glavne tamkajšnje reke. In o tem, kako sta prav ti dve osebi navdahnili Roka, da se je odločil za nekompromisno akcijo reševanja divjih Balkanskih rek, še posebej pa albanske Vjose, zadnje v celoti ohranjene, torej nezajezene, evropske reke. Vsakemu »neizkoriščenemu odseku« slovenskih in balkanskih rek namreč grozijo načrti za gradnjo jezov. Med njimi niso izvzete niti Soča, Učja ali Mura.

Ob koncu smo si ogledali še dokumentarni film o čudoviti ohranjeni reki Vjosi, ki so ga posneli Rok in njegova ekipa, in bili povabljeni k velikemu projektu »Balkan Rivers Tour«, s katerim bomo lahko vsi skupaj pokazali, da nam je za naše reke še kako mar in da jezovom odločno nasprotujemo.

Se vidimo torej v Bohinju, 16. aprila letos!