Dinaricum | Gozd je lep. Skrbimo, da tak tudi ostane.
16361
post-template-default,single,single-post,postid-16361,single-format-standard,ajax_fade,page_not_loaded,,show_loading_animation,wpb-js-composer js-comp-ver-4.5.2,vc_responsive

Gozd je lep. Skrbimo, da tak tudi ostane.

Gozd je lep. Skrbimo, da tak tudi ostane.

V uvodniku februarskih novic Mreže Plana B si preberite:

 Gozd je lep. Skrbimo, da tak tudi ostane. Ali: čemu politika hiti pri prenovi slovenske gozdne zakonodaje?

Naslov v analogiji z Belinkinim promocijskim sloganom iz 90. let poudarja, da je danes potrebno razmišljati o gozdu veliko širše kot le o lesu v njem. Pred vrati je namreč prenova slovenske gozdne zakonodaje. Že konec februarja bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Vladi RS predložilo izhodišča za Zakon o gospodarjenju z gozdovi v državni lasti, prenova ostalih vidikov gozdne zakonodaje pa bo potekala naknadno. Ministrstvo se je odločilo slediti avstrijskemu modelu gospodarjenja z državnimi gozdovi. Državno podjetje Slovenski gozdovi d.o.o. naj bi zaživelo julija 2016.

Pa si res želimo slediti avstrijskemu scenariju upravljanja z gozdovi? Po primerjavi nekaterih statistik Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo med obema državama za leto 2010 je stanje v avstrijskih gozdovih glede neekonomskih vidikov gozdov precej slabše kot pri nas. Kar 60 % avstrijskih gozdov je primarno namenjenih proizvodnji, delež površin, namenjen ostalim funkcijam pa je znatno manjši. V omrežje Natura 2000 v Avstriji spada samo slabih 7 % gozdnih površin, v Sloveniji pa skoraj polovica vseh gozdov. Le 0,21 % gozdne površine v Avstriji predstavljajo gozdni rezervati. Pri nas jih je 0,8 %, kar je znatno več, vendar pa njihova majhnost in razdrobljenost že sedaj ne omogočata ohranjanja vseh naravnih procesov. Le 1 % površine avstrijskih gozdov je primarno namenjen socialnim funkcijam, ki vključujejo rekreacijo, turizem, izobraževanje, estetsko vlogo gozdov in podobno, v Sloveniji pa je takih 6 % površin gozdov. Pri nas je 11 % gozdov enakovredno namenjenih več funkcijam hkrati, medtem ko v Avstriji takih gozdov ne beležijo. Kjub trikrat večji površini gozda in večjemu deležu, namenjenemu proizvodnji funkciji, je leta 2011 gozdarski sektor v Avstriji h gospodarstvu doprinesel 1,9 % BDP, v Sloveniji pa primerljivih 1,8 % BDP. Tudi vloga javne gozdarske službe je v avstrijskih gozdovih precej manjša kot pri nas, saj le pri polovici gozdov uporabljajo načrte upravljanja.

V Sloveniji se radi hvalimo z dobro tradicijo uporabe načel trajnosti, sonaravnosti in večnamenskosti v slovenskem gozdarstvu. Takšno ravnanje z gozdom je sicer relativno mlado. Šele po koncu druge svetovne vojne smo namreč prepovedali goloseke in uvedli sistematično načrtovanje za vse gozdove. Trajnostno, sonaravno in večnamensko se kot mantre večkrat ponavljajo tako v obstoječem Zakonu o gozdovih kot tudi v predlogu Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti RS, ki ga je bil lani po žledolomu pripravil minister Židan in je bil v javni razpravi le en delovni dan. Poleg omembe teh načel pa se vsebina tako starega kot novega dokumenta nanaša predvsem na ekonomsko vlogo gozdov, ki se pri nas trenutno osredotoča le na lesno proizvodnjo.

Državni gozdovi so tisti, ki bi praviloma morali zagotavljati koristi za celotno družbo. Globalni trendi kažejo, da imajo države z večjim deležem javnih gozdov sicer več legalne zaščite, vendar pa v praksi ta pogosto ni upoštevana in ni odporna proti korupciji. Zato je pri zakonodajnih spremembah o javnih gozdovih (pri nas v so ti v državni in občinski lasti) še posebej pomembno, da so koristi za širšo družbo tudi ustrezno zakonsko podprte. Česa pa si družba danes želi? Glede na vseevropsko raziskavo javnega mnenja o gozdovih, ki je bila izvedena leta 2009 v 27 državah članicah EU, vrednoti evropska javnost ekološke in varovalne funkcije gozdov v primerjavi z ostalimi funkcijami kot precej bolj pomembne. Za veliko večino Evropejcev je ohranjanje biodiverzitete celo pomembnejše od rekreacijske vloge gozdov. V okviru projekta ZAgozd, podprtega s strani finančnega mehanizma EGP 2009 – 2014, trenutno izvajamo podrobno raziskavo odnosa prebivalcev Slovenije do gozda in upravljanja z njim. Ta bo pokazala, kakšne vrednote imamo Slovenci v povezavi z gozdom, kako dobro poznamo stanje slovenskih gozdov ter koliko podpiramo nekatere možnosti upravljanja z gozdom.

Odnos družbe do naravnih virov se skozi čas spreminja. Danes je jasno, da gozdov ne vrednotimo le po njihovi proizvodni funkciji, ampak vedno bolj tudi po ostalih. Morda je prenova slovenske gozdne zakonodaje priložnost, da politika prenese v zakonodajo usmeritve iz strategij, ki podrobneje obravnavajo tudi ostale vloge gozdov. Taka zakonodaja ima potem tudi dober potencial, da jo družba sprejme in spoštuje. Pravi izziv danes je, kako načela trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega obdržati in izboljšati v praksi. Ker je razprava o prihodnosti slovenskih gozdov zelo kompleksna, mora biti nujno široka in  vključujoča, za kar si prizadevamo tudi v Koaliciji za gozd. Da je tudi interes zanjo velik, pa priča že velika udeležba januarskega posveta Gozd – naše skupno dobro v Državnem svetu.

Jasna Mulej, Društvo Dinaricum



  • English