Dinaricum | 3. marec – svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst
16999
post-template-default,single,single-post,postid-16999,single-format-standard,ajax_fade,page_not_loaded,,show_loading_animation,wpb-js-composer js-comp-ver-4.5.2,vc_responsive

3. marec – svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst

3. marec – svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst

Prihodnost prosto živečih organizmov je v naših rokah!

20. decembra 2013 je bil 3. marec razglašen kot svetovni dan prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst na 68. seji Generalne skupščine Združenih narodov za praznovanje in ozaveščanje o svetovnih prosto živečih živalskih in rastlinskih vrstah. Datum je dan sprejetja Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) v letu 1973, ki ima pomembno vlogo pri zagotavljanju, da mednarodna trgovina ne ogroža preživetje teh vrst.

Ta dan je namenjen predvsem ozaveščanju o pomenu biotske pestrosti in o številnih nepogrešljivih storitvah, ki jih zagotovimo ljudem z ohranjanjem in varstvom biotske pestrosti. Hkrati je ta dan namenjen tudi opozarjanju h krepitvi boja proti okoljskemu oz. ekološkemu kriminalu, ki ima obsežne gospodarske, okoljske in družbene posledice.

Za temo letošnjega leta je bil izbran slogan Prihodnost divjih živali je v naših rokah, pri čemer so v ospredju svetovnih oglaševalskih akcij afriški in azijski sloni. Izbrana tema krepi zavedanje o neločljivi povezanosti prostoživečih bitij, ljudi in trajnostnega razvoja. Zaščita prostoživečih organizmov je odgovornost vsake generacije za naslednjo generacijo. Zavedanje, da je prihodnost divjih živali v naših rokah, postavlja v ospredje vse bolj nujno potrebo po nacionalnih ukrepih za zagotovitev preživetja tako karizmatičnih kot drugih manj znanih, pa vendar enako pomembnih prostoživečih vrst.

Ob tem dnevu se bo zagotovo marsikdo spomnil na ogroženost risa na slovenskih tleh. Njegova usoda se je od ponovne naselitve leta 1973 letih močno spreminjala. V 90. letih so strokovnjaki ugotovili, da populacija risa upada, zadnjih nekaj let pa opozarjajo na močno ogroženost le-te, vprašljivo je njeno preživetje. Kakšna usoda čaka risa v prihodnje? Bo še vedno prisoten v slovenskih gozdovih? Če ne bomo pohiteli, ga verjetno kaj kmalu ne bo več pri nas. Rešitve so znane. Pa tudi ovire. Predvsem na ravni države, saj aktivnosti za reševanje populacije risa v Sloveniji še vedno ne potekajo. Namreč Strategija ohranjanja in trajnostnega upravljanja z navadnim risom (Lynx lynx) v Sloveniji 2015 – 2025 do današnjega dne še ni bila sprejeta.

Za več informacij obiščite naslednje spletne strani:

http://www.wildlifeday.org/

http://www.un.org/en/events/wildlifeday/

http://dinaricum.si/dinaridi/#zivali

Prav tako vas vabimo, da si ogledate TEDx govor raziskovalca z Biotehniške fakultete, Tomaža Skrbinška:

TEDx – Tomaž Skrbinšek – Risi v Sloveniji izumirajo

Avtor naslovne fotografije: Miha Krofel